Domov arrow vsi dogodki arrow Pape┼żeva sporo─Źila na temo zdravja
Pape┼żeva sporo─Źila na temo zdravja
Pape┼ż Fran─Źi┼íek: Splav ni odgovor, ki ga i┼í─Źejo ┼żenske in dru┼żine! (Vir: Radio Vatikan)


Udele┼żenci mednarodnega simpozija z naslovom ÔÇśDa ┼żivljenju! Skrbeti za dragoceni dar ┼żivljenja v krhkostiÔÇÖ so se v preteklem tednu (20.-26. 5. 2019) sre─Źali s pape┼żem Fran─Źi┼íkom. Spregovoril jim je o svetosti in nedotakljivosti ─Źlove┼íkega ┼żivljenja, poudaril odlo─Źno zavrnitev splava ter izpostavil, da je dru┼żinam treba pomagati sprejeti, objeti in ljubiti bolne otroke. Simpozij sta organizirala Dikasterij za laike, dru┼żino in ┼żivljenje ter fundacija ÔÇśSrce v kapljiciÔÇÖ.


Vsakega otroka je treba sprejeti ÔÇô vedno!

┬╗Nobeno ─Źlove┼íko bitje ne more nikoli biti nekompatibilno z ┼żivljenjem,┬ź je zatrdil pape┼ż Fran─Źi┼íek v govoru, medtem ko je spomnil na zavzemanje fundacije Srce v kapljici na podro─Źju sprejemanja ┼íe nerojenih otrok, ki se nahajajo v skrajno krhkih pogojih. To so otroci, ki jih kultura odmetavanja v dolo─Źenih primerih opredeljuje kot ┬╗nekompatibilne z ┼żivljenjem┬ź. A kot je poudaril pape┼ż: ┬╗Nobeno ─Źlove┼íko bitje ne more nikoli biti nekompatibilno z ┼żivljenjem, ne zaradi svojih let, ne zaradi svojega zdravstvenega stanja, ne zaradi kvalitete svojega ┼żivljenja. Vsak otrok, ki nastane v telesu ┼żenske, je dar, ki spremeni zgodovino dru┼żine ÔÇô o─Źeta in matere, starih star┼íev ter bratov in sester. In tega otroka je treba sprejeti, ljubiti in zanj skrbeti. Vedno!┬ź Tesna povezanost matere in otroka Ko se ┼żenska zave, da pri─Źakuje otroka, se v njej takoj prebudi ─Źut za globoko skrivnost. Ni ve─Ź samo ┼żenska, postane mati. Med njo in otrokom se takoj vzpostavi tesen pogovor, ki ga znanost imenuje cross-talk. Ta komunikacijska sposobnost ne pripada samo ┼żenski, ampak predvsem otroku, ki v svoji individualnosti po┼íilja sporo─Źila in tako materi sporo─Źa svojo navzo─Źnost in svoje potrebe. Izid domnevne bolezni ni mogo─Źe z gotovostjo napovedati Pape┼ż je izpostavil, da izida domnevne bolezni ┼íe nerojenega otroka ni mogo─Źe napovedati z gotovostjo. Danes lahko moderne tehnike prenatalne diagnostike ┼że v prvih tednih odkrijejo nepravilnosti in patologije, ki v─Źasih lahko resno ogro┼żajo ┼żivljenje samega otroka. Domneva dolo─Źene patologije, toliko bolj pa potrjena bolezen, spremenijo do┼żivljanje nose─Źnosti ter pri ┼żenski in paru povzro─Źijo obup. Ob─Źutek osamljenosti, nemo─Źi, strah pred otrokovim trpljenjem in celotne dru┼żine postanejo tihi krik, klic na pomo─Ź sredi teme neke bolezni, za katero pa ne more nih─Źe napovedati gotovega izida. ┬╗Kajti razvoj vsake bolezni je vedno subjektiven in pogosto niti sami zdravniki ne vedo, kako se bo razvila pri posamezniku,┬ź je opozoril pape┼ż.


Nerojen otrok je mali pacient

┬╗Pa vendar obstaja neka stvar, ki jo medicina dobro pozna,┬ź je poudaril sveti o─Źe. In to je: ┬╗Otroci v materinem telesu, ─Źe se poka┼żejo dolo─Źene nepravilnosti, so mali pacienti, ki se jih pogosto lahko zdravi s farmakolo┼íkimi in kirur┼íkimi posegi ter posebno oskrbo, ki lahko zmanj┼íajo stra┼íno razliko med diagnosti─Źnimi in terapevtskimi mo┼żnosti, ki ┼że leta predstavlja enega od razlogov za prostovoljni splav in zavrnitev oskrbe pri rojstvu mnogih otrok s te┼żkimi patologijami. Terapije zarodka na eni strani in Predrojstveni hospici na drugi dosegajo presenetljive rezultate v klini─Źno-skrbstvenem smislu in predstavljajo temeljno podporo dru┼żinam, ki sprejmejo rojstno bolnega otroka.┬ź


Zdravstveni poklic je poklicanost k ┼żivljenju

Kot je izpostavil pape┼ż, morajo te mo┼żnosti in znanja biti na razpolago vsem, da bi se tako ┼íiril znanstveni in pastoralni pristop kompetentnega spremljanja. Zato je pomembno, da zdravnikom ni jasen samo cilj zdravljenja, ampak tudi sveta vrednost ─Źlove┼íkega ┼żivljenja, katerega za┼í─Źita mora biti glavni cilj medicinske prakse. ┬╗Zdravstveni poklic je poslanstvo, je poklicanost k ┼żivljenju, in pomembno je, da se zdravniki zavedajo, da so oni sami dar za dru┼żine, ki so jim zaupane ÔÇô zdravniki, ki znajo vstopiti v odnos, vzeti nase ┼żivljenje drugih, biti aktivni v primeru bole─Źine, zmo┼żni pomiriti in zavzeto poiskati re┼íitve, ki so vedno spo┼ítljive do dostojanstva vsakega ─Źlove┼íkega ┼żivljenja.┬ź


Splav nikoli ni odgovor

Pape┼ż Fran─Źi┼íek je opozoril, da pa ┼żal v dana┼ínji dru┼żbi strah in sovra┼ítvo do nepravilnosti pogosto vodijo v odlo─Źitev za splav, ki se ga predstavlja kot preventivno prakso. ┬╗A nauk Cerkve je glede tega jasen: ─Źlove┼íko ┼żivljenje je sveto in nedotakljivo, uporabo prenatalne diagnostike za selektivno prekinitev pa je treba na vso mo─Ź zavrniti, saj je to izraz ne─Źlove┼íke evgeneti─Źne miselnosti, ki dru┼żinam odteguje mo┼żnost, da bi sprejele, objele in ljubile svoje najkrhkej┼íe otroke. Splav nikoli ni odgovor, ki ga i┼í─Źejo ┼żenske in dru┼żine,┬ź je poudaril Fran─Źi┼íek. ┬╗Prej sta strah pred boleznijo in osamljenost tista, zaradi katerih se star┼íi obotavljajo. Te┼żav prakti─Źne, ─Źlove┼íke in duhovne narave se ne zanika, a ravno zato so jasnej┼íe pastoralne dejavnosti nujne in potrebne za podporo tistih, ki sprejmejo bolne otroke. Treba je ustvariti prostore, kraje in ÔÇśmre┼że ljubezniÔÇÖ, na katere se bodo pari lahko obrnili, ter ─Źas nameniti tudi spremljanju teh dru┼żin.┬ź

Ve─Ź na:┬áhttps://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2019-05/papez-francisek-splav-ni-odgovor-ki-ga-iscejo-zenske.html

27. 05. 2019
(tu objavljeno 1. 6. 2019)



Pape┼ż sprejel predstavnike italijanskega Katoli┼íkega zdru┼żenja zdravstvenih delavcev

VATIKAN (petek, 17. maj 2019, RV) ÔÇô ┬╗Dragi bratje in sestre! Pozdravljam vse vas, ─Źlane Katoli┼íkega zdru┼żenja zdravstvenih delavcev in ┼íe posebej va┼íega predsednika, ki se mu zahvaljujem za njegove besede in mi je tudi rekel, da me ima rad in da me imate radi tudi vi. Pozdravljam tudi cerkvenega svetovalca.┬ź S temi besedami je pape┼ż Fran─Źi┼íek v dvorani Klementini pozdravil okoli 300 predstavnikov italijanskega Katoli┼íkega zdru┼żenja zdravstvenih delavcev (ACOS).

Vesel sem, da se lahko z vami sre─Źam ter podelim z vami namero, da branite in pospe┼íujete ┼żivljenje, za─Źen┼íi pri tistih, ki so najmanj za┼í─Źiteni ali najbolj potrebni pomo─Źi, ker so bolni ali ostareli ali odrinjeni na rob, ali tisti, ki pridejo na plano in prosijo, da bi bili sprejeti in negovani. Vsem tem na razli─Źne na─Źine nudite nenadomestljivo oskrbo kot zdravstveni delavci vsaki─Ź, ko jim nudite zdravstveno nego, ki jo potrebujejo, ali svojo bli┼żino, ki jih dr┼żi pokonci v njihovi krhkosti.

Spomin 40-obletnice ustanovitve ACOS-a nas spodbuja v zahvalo Gospodu za vse to, kar ste prejeli od zdru┼żenja in za vse, kar vam je omogo─Źilo, da ste v tem ─Źasu delali na izbolj┼íavah zdravstvenega sistema in pogojev za delo vseh zdravstvenih delavcev, kakor tudi za stanje bolnikov ter njihovih doma─Źih, ki so prvi naslovljenci va┼íega prizadevanja.

Praksa ugovora vesti
V zadnjih desetletjih se je sistem zdravstvene oskrbe in nege radikalno spremenil in s tem sta se spremenila tudi na─Źina, kako razumeti zdravstvo in odnos sam z bolnikom. Tehnologija je dosegla neverjetne in nepri─Źakovane cilje in tako odprla pot novim tehnikam diagnoz in nege, prina┼íajo─Ź s seboj vedno bolj probleme eti─Źnega zna─Źaja. Saj mnogi zagovarjajo, da je katera koli mo┼żnost, ponujena s strani tehnike, sama po sebi moralno uresni─Źljiva, toda v resnici je potrebno vsak zdravni┼íki postopek ali poseg na ─Źlove┼íkem bitju najprej z pozornostjo preveriti, ─Źe dejansko spo┼ítuje ┼żivljenje in ─Źlove┼íko dostojanstvo. Praksa ugovora vesti, ki se jo dandanes postavlja pod vpra┼íaj, torej praksa ugovora vesti v skrajnih primerih, ko je v nevarnosti integriteta ─Źlove┼íkega bitja, je utemeljena na osebni zahtevi, da se ne deluje na na─Źin, ki ni skladen z lastnim eti─Źnim prepri─Źanjem ter je tudi znamenje za tisto zdravstveno okolje samo, kakor tudi za same paciente ter njihove dru┼żine.

Na─Źin izvajanja ugovora vesti
Izbiro ugovora vesti pa, ko je potreben, je potrebno udejanjiti s spo┼ítovanjem, da ne postane povod za zani─Źevanje ali oholost do tega, kar je potrebno storiti s poni┼żnostjo, da se ne povzro─Źi v tistem, ki vas opazuje, enako zani─Źevanje, ki bi prepre─Źilo razumevanje va┼íih resni─Źnih povodov. Zato je vedno bolje iskati dialog predvsem s tistimi, ki imajo druga─Źna stali┼í─Źa in prisluhniti njihovemu zornemu kotu ter predstaviti svojega, a ne kot nekdo, ki se povzpne na katedro, temve─Ź kot tisti, ki se zavzema za resni─Źno dobro oseb. Biti sopotniki tistemu, ki nam je ob strani, ┼íe posebej zadnjim, najbolj pozabljenim, izklju─Źenim, je najbolj┼íi na─Źin za razumevanje v polnosti in z resnico razli─Źne situacije in moralno dobro, ki je v tem.

Marijino brezmade┼żno srce njihov zavetnik
Dragi prijatelji, s svojo molitvijo vas spremljam pri tej dragoceni nalogi pri─Źevanja. Izro─Źam vas Marijinemu brezmade┼żnemu srcu, kateremu je va┼íe zdru┼żenje posve─Źeno. To srce, ki je na jasen na─Źin udejanjalo sprejemanje in dejavno ljubezen, naj ostane vedno za nas zato─Źi┼í─Źe med napori in zgled slu┼żenja bratom in sestram. Prosim vas, ne pozabite moliti zame in pojdite naprej. Hvala!

(tu objavljeno 20. 5. 2019)




O darovanju organov: Iti onkraj sebe in se odpreti za dobro drugega

Sobota, 13. aprila 2019

Darovanje organov kot izraz vesoljnega bratstva
Razvoj medicine na podro─Źju transplantacije organov je omogo─Źil, da se po smrti lahko darujejo organi ter se tako re┼íi ┼żivljenja drugih ljudi ali pa se ohrani, obnovi in izbolj┼ía zdravstveno stanje mnogih bolnih oseb, ki nimajo druge alternative. Kot je zatrdil pape┼ż Fran─Źi┼íek med avdienco, ┬╗darovanje organov predstavlja dru┼żbeno potrebo, kajti kljub razvoju mnogih oblik zdravljenja ostaja potreba po organih velika. Pomen darovanja za darovalca, za prejemnika, za dru┼żbo se ne iz─Źrpa s svoj 'koristnostjo', saj gre za izku┼ínje, ki so ─Źlove┼íko zelo globoke in polne ljubezni in altruizma. Darovanje pomeni gledati in iti ─Źez sebe, onkraj individualnih potreb in se velikodu┼íno odpreti za ┼íir┼íe dobro. S tega vidika se darovanje organov ne ka┼że samo kot dejanje dru┼żbene odgovornosti, ampak kot izraz vesoljnega bratstva, ki med seboj povezuje vse mo┼íke in ┼żenske.┬ź

Za moje dobro in dobro drugega
V zvezi s tem Katekizem katoli┼íke Cerkve u─Źi, da je ┬╗darovanje organov po smrti plemenito in zaslu┼żno dejanje, ki ga je treba spodbujati kot velikodu┼íni izraz solidarnosti┬ź. V skladu z nelo─Źljivo odnosno razse┼żnostjo ─Źloveka, vsak med nami realizira samega sebe tudi preko sodelovanja v realizaciji dobrega drugih. Vsak subjekt predstavlja dobro ne samo zase, ampak za celotno dru┼żbo. Od tu izhaja smisel prizadevanja za doseganje dobrega za bli┼żnjo osebo.

Darovanje organov mora ostati zastonjsko dejanje
V okro┼żnici Evangelium vitae je sv. Janez Pavel II. zapisal, da si med dejanji, ki podpirajo avtenti─Źno kulturo ┼żivljenja, posebno spo┼ítovanje zaslu┼żi ┬╗darovanje organov, opravljeno v eti─Źno sprejemljivih oblikah ÔÇô in to je treba poudariti ÔÇô, da bi bolnikom, ki so pogosto brez upanja, ponudili mo┼żnost za zdravje in celo za ┼żivljenje┬ź. Po Fran─Źi┼íkovih besedah je zato pomembno, da darovanje organov ostane zastonjsko dejanje in ne pla─Źljivo: ┬╗Vsaka oblika spreminjanja ─Źlove┼íkega telesa ali njegovega dela v potro┼íno blago je nasprotna ─Źlovekovemu dostojanstvu. Pri darovanju krvi ali darovanju telesnih organov je treba spo┼ítovati eti─Źno in versko perspektivo.┬ź

Pri vernikih gre za darovanje Gospodu
Kar se ti─Źe oseb, ki nimajo religiozne vere, mora gesta do bratov v stiski biti izvr┼íena na osnovi ideala o nesebi─Źni ─Źlove┼íki solidarnosti. Verniki so poklicani, da to ┼żivijo kot darovanje Gospodu, ki se je poistovetil s tistimi, ki trpijo zaradi bolezni, prometnih nesre─Ź ali nezgod na delovnem mestu. Za Jezusove u─Źence je lepo, ─Źe darujejo svoje organe, v skladu z zakoni in moralo, kajti gre za dar trpe─Źemu Gospodu, ki je rekel, da vse, kar smo storili bratu v stiski, smo storili Njemu.

Krepitev kulture darovanja, upanja in ┼żivljenja
Kot je zatrdil pape┼ż, je pomembno promovirati kulturo darovanja organov, ki preko informacij, ozave┼í─Źanja in stalnega prizadevanja podpira darovanje nekega dela lastnega telesa, brez tveganja ali pretiranih posledic, v ─Źasu ┼żivljenja in po smrti. ┬╗Iz na┼íe smrti in na┼íega darovanja lahko izvirata ┼żivljenje in zdravje za druge, bolne in trpe─Źe, s ─Źimer se spodbuja krepitev kulture pomo─Źi, darovanja, upanja in ┼żivljenja. Pred gro┼żnjami proti ┼żivljenju, ki smo jim ┼żal pri─Źa vsak dan, kakor v primerih sprava in evtanazije, dru┼żba potrebuje te konkretne geste solidarnosti in velikodu┼íne ljubezni.┬ź

Gospod nam bo povrnil
Pape┼ż Fran─Źi┼íek je zbrane spodbudil, naj si ┼íe naprej prizadevajo za za┼í─Źito in promocijo ┼żivljenja preko darovanja organov. Spomnil je ┼íe na Jezusove besede: ┬╗Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potla─Źeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naro─Źje┬ź (Lk 6,38). ┬╗Popla─Źani bomo od Boga v skladu z iskreno in konkretno ljubeznijo, ki jo izkazujemo do svojega bli┼żnjega,┬ź je sklenil sveti o─Źe.

(tu objavljeno 19. 4. 2019)