Domov arrow vsi dogodki arrow Papeževa sporočila na temo zdravja
Papeževa sporočila na temo zdravja
Papež sprejel predstavnike italijanskega Katoliškega združenja zdravstvenih delavcev

VATIKAN (petek, 17. maj 2019, RV) – »Dragi bratje in sestre! Pozdravljam vse vas, člane Katoliškega združenja zdravstvenih delavcev in še posebej vašega predsednika, ki se mu zahvaljujem za njegove besede in mi je tudi rekel, da me ima rad in da me imate radi tudi vi. Pozdravljam tudi cerkvenega svetovalca.« S temi besedami je papež Frančišek v dvorani Klementini pozdravil okoli 300 predstavnikov italijanskega Katoliškega združenja zdravstvenih delavcev (ACOS).

Vesel sem, da se lahko z vami srečam ter podelim z vami namero, da branite in pospešujete življenje, začenši pri tistih, ki so najmanj zaščiteni ali najbolj potrebni pomoči, ker so bolni ali ostareli ali odrinjeni na rob, ali tisti, ki pridejo na plano in prosijo, da bi bili sprejeti in negovani. Vsem tem na različne načine nudite nenadomestljivo oskrbo kot zdravstveni delavci vsakič, ko jim nudite zdravstveno nego, ki jo potrebujejo, ali svojo bližino, ki jih drži pokonci v njihovi krhkosti.

Spomin 40-obletnice ustanovitve ACOS-a nas spodbuja v zahvalo Gospodu za vse to, kar ste prejeli od združenja in za vse, kar vam je omogočilo, da ste v tem času delali na izboljšavah zdravstvenega sistema in pogojev za delo vseh zdravstvenih delavcev, kakor tudi za stanje bolnikov ter njihovih domačih, ki so prvi naslovljenci vašega prizadevanja.

Praksa ugovora vesti
V zadnjih desetletjih se je sistem zdravstvene oskrbe in nege radikalno spremenil in s tem sta se spremenila tudi načina, kako razumeti zdravstvo in odnos sam z bolnikom. Tehnologija je dosegla neverjetne in nepričakovane cilje in tako odprla pot novim tehnikam diagnoz in nege, prinašajoč s seboj vedno bolj probleme etičnega značaja. Saj mnogi zagovarjajo, da je katera koli možnost, ponujena s strani tehnike, sama po sebi moralno uresničljiva, toda v resnici je potrebno vsak zdravniški postopek ali poseg na človeškem bitju najprej z pozornostjo preveriti, če dejansko spoštuje življenje in človeško dostojanstvo. Praksa ugovora vesti, ki se jo dandanes postavlja pod vprašaj, torej praksa ugovora vesti v skrajnih primerih, ko je v nevarnosti integriteta človeškega bitja, je utemeljena na osebni zahtevi, da se ne deluje na način, ki ni skladen z lastnim etičnim prepričanjem ter je tudi znamenje za tisto zdravstveno okolje samo, kakor tudi za same paciente ter njihove družine.

Način izvajanja ugovora vesti
Izbiro ugovora vesti pa, ko je potreben, je potrebno udejanjiti s spoštovanjem, da ne postane povod za zaničevanje ali oholost do tega, kar je potrebno storiti s ponižnostjo, da se ne povzroči v tistem, ki vas opazuje, enako zaničevanje, ki bi preprečilo razumevanje vaših resničnih povodov. Zato je vedno bolje iskati dialog predvsem s tistimi, ki imajo drugačna stališča in prisluhniti njihovemu zornemu kotu ter predstaviti svojega, a ne kot nekdo, ki se povzpne na katedro, temveč kot tisti, ki se zavzema za resnično dobro oseb. Biti sopotniki tistemu, ki nam je ob strani, še posebej zadnjim, najbolj pozabljenim, izključenim, je najboljši način za razumevanje v polnosti in z resnico različne situacije in moralno dobro, ki je v tem.

Marijino brezmadežno srce njihov zavetnik
Dragi prijatelji, s svojo molitvijo vas spremljam pri tej dragoceni nalogi pričevanja. Izročam vas Marijinemu brezmadežnemu srcu, kateremu je vaše združenje posvečeno. To srce, ki je na jasen način udejanjalo sprejemanje in dejavno ljubezen, naj ostane vedno za nas zatočišče med napori in zgled služenja bratom in sestram. Prosim vas, ne pozabite moliti zame in pojdite naprej. Hvala!

(tu objavljeno 20. 5. 2019)




O darovanju organov: Iti onkraj sebe in se odpreti za dobro drugega

Sobota, 13. aprila 2019

Darovanje organov kot izraz vesoljnega bratstva
Razvoj medicine na področju transplantacije organov je omogočil, da se po smrti lahko darujejo organi ter se tako reši življenja drugih ljudi ali pa se ohrani, obnovi in izboljša zdravstveno stanje mnogih bolnih oseb, ki nimajo druge alternative. Kot je zatrdil papež Frančišek med avdienco, »darovanje organov predstavlja družbeno potrebo, kajti kljub razvoju mnogih oblik zdravljenja ostaja potreba po organih velika. Pomen darovanja za darovalca, za prejemnika, za družbo se ne izčrpa s svoj 'koristnostjo', saj gre za izkušnje, ki so človeško zelo globoke in polne ljubezni in altruizma. Darovanje pomeni gledati in iti čez sebe, onkraj individualnih potreb in se velikodušno odpreti za širše dobro. S tega vidika se darovanje organov ne kaže samo kot dejanje družbene odgovornosti, ampak kot izraz vesoljnega bratstva, ki med seboj povezuje vse moške in ženske.«

Za moje dobro in dobro drugega
V zvezi s tem Katekizem katoliške Cerkve uči, da je »darovanje organov po smrti plemenito in zaslužno dejanje, ki ga je treba spodbujati kot velikodušni izraz solidarnosti«. V skladu z neločljivo odnosno razsežnostjo človeka, vsak med nami realizira samega sebe tudi preko sodelovanja v realizaciji dobrega drugih. Vsak subjekt predstavlja dobro ne samo zase, ampak za celotno družbo. Od tu izhaja smisel prizadevanja za doseganje dobrega za bližnjo osebo.

Darovanje organov mora ostati zastonjsko dejanje
V okrožnici Evangelium vitae je sv. Janez Pavel II. zapisal, da si med dejanji, ki podpirajo avtentično kulturo življenja, posebno spoštovanje zasluži »darovanje organov, opravljeno v etično sprejemljivih oblikah – in to je treba poudariti –, da bi bolnikom, ki so pogosto brez upanja, ponudili možnost za zdravje in celo za življenje«. Po Frančiškovih besedah je zato pomembno, da darovanje organov ostane zastonjsko dejanje in ne plačljivo: »Vsaka oblika spreminjanja človeškega telesa ali njegovega dela v potrošno blago je nasprotna človekovemu dostojanstvu. Pri darovanju krvi ali darovanju telesnih organov je treba spoštovati etično in versko perspektivo.«

Pri vernikih gre za darovanje Gospodu
Kar se tiče oseb, ki nimajo religiozne vere, mora gesta do bratov v stiski biti izvršena na osnovi ideala o nesebični človeški solidarnosti. Verniki so poklicani, da to živijo kot darovanje Gospodu, ki se je poistovetil s tistimi, ki trpijo zaradi bolezni, prometnih nesreč ali nezgod na delovnem mestu. Za Jezusove učence je lepo, če darujejo svoje organe, v skladu z zakoni in moralo, kajti gre za dar trpečemu Gospodu, ki je rekel, da vse, kar smo storili bratu v stiski, smo storili Njemu.

Krepitev kulture darovanja, upanja in življenja
Kot je zatrdil papež, je pomembno promovirati kulturo darovanja organov, ki preko informacij, ozaveščanja in stalnega prizadevanja podpira darovanje nekega dela lastnega telesa, brez tveganja ali pretiranih posledic, v času življenja in po smrti. »Iz naše smrti in našega darovanja lahko izvirata življenje in zdravje za druge, bolne in trpeče, s čimer se spodbuja krepitev kulture pomoči, darovanja, upanja in življenja. Pred grožnjami proti življenju, ki smo jim žal priča vsak dan, kakor v primerih sprava in evtanazije, družba potrebuje te konkretne geste solidarnosti in velikodušne ljubezni.«

Gospod nam bo povrnil
Papež Frančišek je zbrane spodbudil, naj si še naprej prizadevajo za zaščito in promocijo življenja preko darovanja organov. Spomnil je še na Jezusove besede: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje« (Lk 6,38). »Poplačani bomo od Boga v skladu z iskreno in konkretno ljubeznijo, ki jo izkazujemo do svojega bližnjega,« je sklenil sveti oče.

(tu objavljeno 19. 4. 2019)