Domov
9. Hipokratovo sre─Źanje: ─îude┼ż ┼żivljenja
Celje, 16. marec 2019.

Tokratno sre─Źanje v organizaciji Zdru┼żenja slovenskih katoli┼íkih zdravnikov (ZSKZ) in Doma sv. Jo┼żef v Celju je prvi─Ź potekalo v soboto dopoldne in to v obliki okrogle mize: izbiri teme so botrovale ┼żol─Źne polemike ob projekciji filma ─îude┼ż ┼żivljenja na zidu fran─Źi┼íkanske cerkve pri Tromostovju v Ljubljani v tednu otroka oktobra 2016. K razpravi smo povabili predstavnike posameznih strok; to so bili:
ÔÇó gospa Katarina Nzobandora, voditeljica Zavoda ┼Żivim; prav s strani tega zavoda je pri┼íla pobuda za projekcijo filma;
ÔÇó dr. Maca Jogan, sociologinja, od l. 2001 zaslu┼żna profesorica Univerze v Ljubljani, avtorica ve─Ź znanstvenih knjig s podro─Źja sociologije spolov in zagovornica dru┼żbene enakosti spolov;
ÔÇó Milena Igli─Źar, dr. med., specialistka ginekologinja;
ÔÇó dr. Bo┼ítjan M. Zupan─Źi─Ź, pravnik, pisatelj in publicist, strokovnjak za pravno filozofijo in kazensko procesno pravo ÔÇô iz tega je doktoriral na Harvardu v ZDA; bil je profesor na PF, 5 let ustavni sodnik, nato pa skoraj 18 let ÔÇô do maja 2016 - sodnik na Evropskem sodi┼í─Źu za ─Źlovekove pravice (ES─îP) v Strasbourgu;
ÔÇó in p. dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik Slovenske ┼íkofovske konference in direktor Zavoda za dru┼żino in kulturo ┼żivljenja Kul.si.

Na za─Źetku nas je pozdravil predsednik FEAMC (F├ęd├ęration Europ├ęenne Des Associations M├ędicales Catholiques ÔÇô Evropska zveza katoli┼íkih zdravni┼íkih zdru┼żenj), gospod dr. Vincezo Defilippis, specialist interne in sodne medicine iz italijanskega Barija. V marcu smo namre─Ź imeli v gosteh katoli┼íke zdravnike iz razli─Źnih evropskih dr┼żav na enem rednih polletnih sre─Źanj. Takole je povedal:
┬╗Katoli┼íki zdravniki na na┼íih sre─Źanjih razpravljamo o pomembnih eti─Źnih vpra┼íanjih v sodobnem svetu. Mednje sodi tudi vpra┼íanje porajajo─Źega se ┼żivljenja. Za nas sta klju─Źna dva vidika: znanstveni, saj je za po┼ítenega znanstvenika otrok ─Źlove┼íko bitje od spo─Źetja dalje, kar je neizpodbitna resnica, in to, da verjamemo v ─Źude┼ż, svetost ┼żivljenja. Kot kristjani ostajamo ljudje dialoga, so─Źutni do druga─Źe misle─Źih, blizu tistim, ki so v zmoti, da v zmoti ne bi vztrajali. Zakoni ignorirajo znanost: ┼ítevilne dr┼żave v EU imajo uzakonjen splav - pod pretvezo, da gre za za┼í─Źito materinstva. To je ─Źas globalizacije, individualizma, ekonomije, ─Źas mo─Źnih, ki prezira ┼íibke. Mi smo na strani nemo─Źnih. Na nas je, da damo v srcu prostor Bogu; potem bo navzo─Ź tudi v na┼íem prostoru. In to lahko spremeni tok zgodovine.┬ź

Sledil je ogled kratkega dokumentarca ─îude┼ż ┼żivljenja: prikazuje razvoj ─Źlove┼íkega bitja v materinem telesu od spo─Źetja do rojstva in se zaklju─Źi s pozivom IZBERI ┼ŻIVLJENJE.
Ginekologinja Milena Igli─Źar je pojasnila, da gre za verodostojni prikaz neponovljivosti ─Źlove┼íkega bitja, ki ga dolo─Źa trenutek zdru┼żitve jaj─Źeca in semen─Źice. Ljudje si ne predstavljajo, kako hitro se otro─Źek razvija v materinem telesu. Spregovorila je tudi o posledicah splava, zlasti psihi─Źnih. Spontani splav po nekaj letih ┼żenske povsem prebolijo, umetnega nemalokrat nikoli. Pri njih je opaziti ve─Ź anksioznosti, depresij, celo ve─Ź samomorov. Pomembno je, da se o tem pogovorijo, ┼íele to jih razbremeni.
Gospa Katarina Nzobandora je povedala, da so film ve─Źkrat prikazali na predavanjih in je bil vselej lepo sprejet. Javno predvajanje pa je spro┼żilo pravo gonjo: prijavo policiji, varuhu ─Źlovekovih pravic, ministrstvu, in┼ípektoratu. A ┼ítevilo gledalcev je s tem le raslo; dobila je prilo┼żnost, javno spregovoriti o ┼żivljenju kot daru. Povedala je, da je sama do┼żivela smrt otroka: mali ┼Żan je umrl tik pred rojstvom; trpljenje je bilo neznansko. Vsekakor je treba misliti tudi na ┼żensko, ne le na otroka. Sre─Źuje se z ┼żenskami z izku┼ínjami umetnega splava, tudi z o─Źeti, in pri tem ugotavlja, da je splav slaba re┼íitev, saj pu┼í─Źa posledice za vse ┼żivljenje. Stiska slej ko prej privre na dan ÔÇô kot samoo─Źitanje, ob─Źutek, da je bilo nekomu odvzeto ┼żivljenje. Najte┼żje je samoodpu┼í─Źanje. Mamam pomaga ┬╗iti v rano┬ź, da se soo─Źijo z dogodkom, gredo preko palete ob─Źutkov skozi proces ┼żalovanja in se tako notranje osvobodijo.
Dr. Maca Jogan se je strinjala, da film─Źek spodbuja ljubezen do ┼żivljenja, da pa se je ÔÇô spri─Źo stanja duha v Sloveniji ÔÇô projekcija povezovala z obdol┼żitvami tistih, ki se odlo─Źijo za splav, kot da bi ┼ílo za nekaj zlo─Źinskega; neposredno tega sicer ne sporo─Źa, gre pa za prikrito spodbujanje ob─Źutka krivde in za pritisk na ┼żenske, naj se ne odlo─Źijo za splav.
V 60-tih, 70-tih letih prej┼ínjega stoletja se je po vsej Evropi pojavila potreba po odpravi ilegalnih splavov. V Sloveniji je bila pravna regulacija splava razumljena kot izhod v sili; za┼żelena so bila druga sredstva za prepre─Źevanje nose─Źnosti kot pomo─Ź ┼żenskam, ki iz socialnih razlogov niso ┼żelele otrok: konec 19. in v za─Źetku 20. stoletja je bilo na Slovenskem veliko ┼ítevilo detomorov. Opozorila je na odgovornost matere oziroma obeh star┼íev do bodo─Źega otroka: na eni strani mora biti jasna pravica do (─Źloveka dostojnega) ┼żivljenja otroka, na drugi pa pravica matere, da se svobodno odlo─Źa glede njegovega rojstva.
Dr. Bo┼ítjan M. Zupan─Źi─Ź je najprej navedel nekaj zgodovinskih dejstev: abortus ima pribli┼żno 3100 let zgodovine, uzakonjen pa je bil v 20. stoletju. V Sloveniji je za to poskrbela Vida Tom┼íi─Ź, v Franciji Simone Veil ÔÇô obe pod krinko star┼íevskega na─Źrtovanja. Z vidika prava gre za potvarjanje dejstev. Ob tem je spomnil na primer Vincenta Lamberta: po te┼żki prometni nezgodi l. 2008 je v vegetativnem stanju, a je ES─îP njegovo pravico do ┼żivljenja obravnavalo po 2. ─Źlenu Evropske konvencije. Pri zarodku se ES─îP ┼íe ni opredelilo glede pravne subjektivitete, a nikoli ni bilo re─Źeno, da je nima. Varovanje ┼żivljenja zarodka je po ES─îP legitimen cilj. Leta 1952 so o─Źetje Evropske konvencije vklju─Źili tudi zarodek v varovanje ─Źlovekovega ┼żivljenja. In tu smo zdaj. Se pa v svetu dogajajo grozovitosti, ko prodajajo razkosane zarodke, dele otrok za kozmeti─Źne pripravke, kar je zaprepa┼í─Źujo─Źe. Film sporo─Źa dejstva, resnico, in ta je neuni─Źljiva.
P. dr. Tadej Strehovec je poudaril, da ┼żivimo v pluralni dru┼żbi; razli─Źna mnenja so legitimna, tudi ko gre za vpra┼íanje splava in evtanazije. A legitimen je tudi judovsko-kr┼í─Źanski pogled, ki se opredeljuje za svetost ┼żivljenja, za spo┼ítovanje ─Źlove┼íkega ┼żivljenja od spo─Źetja do naravne smrti. Ko v sodobni dru┼żbi govorimo o kulturi ┼żivljenja, vselej tr─Źimo ob kulturo smrti in s tem povezane pritiske, ki pa pomenijo le priznanje, da smo na pravi poti. Tudi projekcija tega filma je spro┼żila pritiske, kot jih je bil dele┼żen tudi sam po objavi poimenskega seznama ljudi, ki se zavzemajo za pravico do splava, na portalu 24 KUL.si; cilj ni bil obsodba, pa─Ź pa spodbujanje samocenzure. Nekaj podobnega se je zgodilo s filmom, ki sam po sebi ni problemati─Źen, problemati─Źna je interpretacija.
Dr. Bo┼ítjan M. Zupan─Źi─Ź je dodal, da v primeru p. dr. Strehovca ni bilo osnovnih elementov kaznivega dejanja. Tudi ni prav, ─Źe se od zdravnika zahteva, da mora kljub Hipokratovi prisegi opraviti abortus. Ko je Simone Veil v Franciji dosegla uzakonitev abortusa, so se priprta vrata na ┼íiroko odprla: dvajset odstotkov populacije je bilo abortirane; ┼ítevilka gre v milijone. Enako se dogaja pri pravni ureditvi evtanazije: ┼że smo pri─Źa plazu zlorab v Belgiji in na Nizozemskem. Po na┼íi zakonodaji je ugovor vesti mogo─Ź: ─Źe so te┼żave pri uveljavljanju, sta za to pristojni ustavno pa tudi evropsko sodi┼í─Źe.

Na koncu smo si ogledali pri─Źevanje italijanskega tenorista Andrea Bocellija, ko je leta 2010 prekinil koncert v Sto┼żicah, da bi se zahvalil materi, ker mu je podarila ┼żivljenje, ─Źeprav so ji zdravniki svetovali splav.
Za zaklju─Źek smo prebrali pesem Toneta Pav─Źka PRO┼áNJA iz zbirke pesmi treh Pav─Źkov: Toneta, Marka in Sa┼íe. Pesnik je pesem, ki je bila najprej objavljena v zbirki Sanje ┼żivijo dalje, vsebinsko rahlo spremenil, formalno pa povsem preoblikoval.

Dajte vse ro┼że tega sveta, vse ro┼że ÔÇô ┼żenam, ki bodo rodile!
Jagode pro┼íenj so dozorile na ustnicah malih otrok, de─Źkov in deklic, nikoli rojenih: Radi bi tekli po tratah zelenih za pisano sre─Źo metuljev rumenih, radi bi rasli ko trave, ko jelke, zrli v oblake, poslu┼íali pesmi rojstva, ljubezni, ljubezni, ┼żivljenja in ne samo smrti, ne samo smrti ÔÇŽ
In onemeli so, vame zazrti drobni obrazi malih otrok, in spet se je zganil gozd drobcenih rok, kot bi se ustne velike zganile:
Dajte vse ro┼że, dajte vse ro┼że materam, ┼żenam, da bodo rodile.

mag. Alenka Hoefferle Felc, dr. med., voditeljica okrogle mize


Vabilo k ogledu TV reporta┼że o konferenci FEAMC 14.-17. 3. 2019 v Sloveniji:
Preklopite na https://4d.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174607156 .
Toplo vabljeni ste tudi na posvetitev Srcu Jezusovemu kr┼í─Źanskih zdravnikov (s celega sveta) 21.-22. junija 2019 v Rimu. Blagoslovljeno gledanje in poslu┼íanje!

(Tu objavljeno 20. 5. 2019)
 
Spletna stran uporablja pi┼íkotke z namenom zagotavljanja delovanja. Z obiskom spletne strani sogla┼íate s pi┼íkotki. Ve─Ź o pi┼íkotkih.